Sakura (japonska češnja)

Prišel je marec in v zraku lahko začutimo obujanje pomladi. Narava se je začela zeleniti, ptice so se vrnile s svojega zimskega potovanja, češnje pa se pripravljajo pokazati dušo tega letnega časa: češnjeve cvetove (po japonsko sakura oz. 桜 ).

Sakura (češnjevi cvetovi)

Sakura je narodni cvet Japonske, ki ima posebno mesto v srcih ljudi in ni pusta formalnost, s katero naj bi tujcem navzven kazali pripadnost ljudstvu ali državi. Sakura je pravzaprav sinteza umetnosti in minljivosti narave ter s tem tudi človeka, zlasti samurajev, za čigar kratka in dostojanstvena življenja je bila (in še vedno je) prispodoba.

Tako se je tudi danes ohranila ta zavest in prepletenost človeka z naravo in to se kaže  vsak dan med cvetenjem sakure: med radostnim slavljenjem življenja in melanholičnim zavedanjem o človekovi smrtnosti, med praznovanjem rodnosti, bežnosti narave in ob misli na neskončno obnavljanje. To je starodavni čar češnjevih cvetov, ki jih Japonci najrajši kličejo hana oz. ohana (po slovensko »cvet«), saj s tem častijo japonsko češnjo in na tak način izražajo svoje globoko spoštovanje in predanost temu enemu cvetu; ogledovanju češnjevih cvetov pa pravijo hanami oz. ohanami ( 花見; hana – cvet, mi – gledati).

Napoved cvetenja sakure za leto 2012
(prva številka je mesec, druga dan)

Vrvež okoli sakure se začne sredi januarja, kajti v tem času začnejo cveteti prve češnje na skrajnem jugu Japonske, natančneje v otočju Okinawa. Ta »obsedenost« pa se nato stopnjuje vse do sredine aprila, ko češnjevi »oblaki« dosežejo glavne otoke. Za najbolj natančno napoved se skoraj da ne kregajo vsi časopisi, radijske in televizijske postaje ter tudi splet. Med drugim se tudi poroča o trenutnem stanju popkov, najbolj vroča tema za vsakdanji pogovor pa je čas cvetenja in barve cvetov. Japonci se v tem kratkem (pogosto enotedenskem) oknu odpravijo poiskati najlepše mesto za občudovanje cvetov. Na Japonskem je najbolj opevan kraj za sakure Yoshino (v prefekturi Nara). Ta odročni kraj sredi gora, kjer češnje preplavijo pokrajino s svojim nežno rožnatim puhom, je mesto, kjer je moč doživeti wabi sabi (侘寂 ; wabi – oveniti, sabi – duhovna pot; tj. estetski ideal, ki nima prave prispodobe v zahodnjaškem mišljenju, a jo je moč vsaj poskusiti opisati z besedami kot so preprostost, minljivost, mirna lepota, čistost, vsakdanjost in nevpadljivost).

Hanami piknik

Hanami solata (zelenjava je narezana
v obliki češnjevih cvetov)

K pravemu hanamiju pa seveda spada piknik med padajočimi cvetnimi lističi. Najlepša mesta pod češnjami so po navadi zasedena že nekaj dni pred praznovanjem, ljudje pa si pripravijo najrazličnejše priboljške v elegantnih bento škatlah (to so lakirane lesene škatle, ki so pogosto okrašene z zlatom, t. i. makie) ali kar v preprostih plastičnih škatlah za shranjevanje, kajti hanami združuje stare in mlade, bogate in revne. Med klasične jedi za ogled cvetov sodijo yakitori (piščančja nabodala), onigiri (slani riževi cmoki), suši, tamagoyaki (zvite omlete), riž sekihan (rdeči riž), hanami solata (posebna solata iz riževih testenin in zelenjave v obliki cvetnih lističev), dango (sladki riževi cmoki na nabodalih) in seveda nepogrešljiv sake. Slednji se toči iz tradicije in ima alegoričen pomen. Češnje so bile namreč  bivališča zaščitnih duhov riževih polj, ki so se vanje vselili ob prvem brstenju. Ker obdobje cvetenja češenj in čas sajenje riža sovpadata, so poljedelci svoje spoštovanje do božanstev v češnjah izrazili s pitjem sakeja pod cvetočimi vejami, da bi si s tem zagotovili bogato žetev. Čim več so popili, tem bolj so častili duhove češenj in jim s tem ugajali. 

Med priljubljene legende o izvoru besede za češnjeve cvetove (sakura) sodi zgodba o Kono-hana-no-Sakuya-Hime.

Yoshino, svetišče sakure

Princ Nigini-no-Mikoto je bil vnuk boginje Amaterasu, ki je prednica cesarske družine. Ko so princa poslali na Zemljo, je ob vznožju gore Takachiho srečal očarljivo princeso. Ko jo je vprašal za njeno ime, je ta odvrnila: »Sem hčera Oyamatsumija. Ime mi je Kono-hana-no-Sakuya-Hime in imam starejšo sestro, ki jo kličejo princesa Iwanaga.« Princ jo je želel takoj zasnubiti, princesa pa ga je napotila k svojemu očetu, pri katerem naj bi zaprosil za njeno roko. Presrečen oče je princu obljubil kar obe hčeri, vendar se je princ Nigini-no-Mikoto odločil za mlajšo sestro, starejšo pa je poslal nazaj k očetu. Ko je Kono-hana-no-Sakuya-Hime zanosila, je princ postal nezaupljiv do svoje izvoljenke in je celo zavrnil njunega še nerojenega otroka.  Princesa mu je nato povedala: »Šla bom skozi ogenj in če me ogenj ne opeče, je otrok tvoj.« Kono-hana-no-Sakuya-Hime se je dala zagraditi v sobo brez odprtin in v njej je lastnoročno zanetila požar. Iz zgorele sobe je stopila brez poškodb, princ pa ji je nato verjel in skupaj sta postavila temelje za cesarsko družino.

Jezikoslovci domnevajo, da so sakuyo v imenu Kono-hana-no-Sakuya-Hime (dobesedni prevod se glasi »princesa cvetočega drevesa«)  spremenili v sakuro, ki v japonščini sedaj pomeni češnja in češnjevi cvetovi.

Kimono, zeleni čaj in dango - tradicionalni pogled na hanami

Letos bo imela skupina Animoku svoj prvi pravi hanami.  Najlepše drevo oz. drevesa se že iščejo, koce se že pripravljajo, recepti za jedi se že brskajo po spletu. Tako bomo tudi v Sloveniji pozdravili pomlad in se prepustili minljivi lepoti češnjevih cvetov na japonski način … vse, kar je za to potrebno, je dobra družba, mamljivi bentoji, nekaj sakeja (tradicije se morajo ohraniti, a ne?) in cvetoče češnje. Za tiste pogumne mogoče celo kimono ^^ . 

Kako boste vi slavili vrnitev pomladi?