Džubeijeve kronike (1993)

Juubee Ninpuuchou. Japonska, 1993. Režija: Joshiaki Kawajiri. Glasovi: Takeshi Aono, Emi Shinohara, Koichi Yamadera, Katsuji Mori, Katsumi Suzuki, Akimasa Omori, Junichi Sugawara, Shuichiro Moriyama. Animirana akcijska fantazijska pustolovščina. 91 minut.

Džubeijeve kronike je japonska animirana avantura, ki spremlja samotnega popotnika Džubeija na njegovi poti v Kakio, na kateri reši nindža dekle Kagero pred posilstvom, s čimer se nezavedno zaplete v spopad med dinastijama Tojotomi in Tokugava, pri čemer slednja sploh ne ve, da ji preti resna nevarnost. Mračni šogun, ki je sel Tojotomijev, tako skupaj s skupino ljudi z nadnaravnimi močmi, imenovano Kimonski vragi, načrtuje padec dinastije Tokugava. Na poti pa jim stojijo samo Džubei, Kagero in spletkarski menih Dakuan, ki je Džubeija v to še dodatno prisilil.

Anime je zanimiva mešanica akcije, fantazije, drame in pustolovščine, ki je prežeta z veliko nasilja in krvi. Prav tako je zgodba zastavljena zelo skrivnostno, saj deluje kot nekakšna kriminalka iz časa samurajev. Ta skrivnostnost gledalca vsekakor pritegne k ogledu, saj se skozi celotno dogajanje zbirajo posamezni kosi sestavljanke, ki pa niso povezani zgolj s samim dogajanjem v animeju, temveč tudi s preteklostmi posameznih likov. To pa likom doda še dodatno globino. Dandanes je pri animejih težava, da je večina likov na čustveni ravni preveč dvo- ali celo enodimenzionalnih, vendar pa to ni tako v primeru Džubeijevih kronik, saj so osrednji liki popolnoma tridimenzionalni, kljub temu da so narisani dvodimenzionalno. Mogoče je malce moteče samo to, da so nekateri stranski liki postavljeni res malce preveč na stranski tir.

Kar se tiče animacije, je za tisti čas odlična in v mnogih pogledih prekaša tudi današnje animacije. Barve delujejo povsem naravno za razliko od novodobnih animejev, kjer so barve zelo zbledele in dajejo likom zelo "plastičen" videz. Tudi detajli pri samem risanju so naravnost neverjetni, kar kaže, da je bilo v risanje vloženega veliko truda. Poleg tega je vsekakor pohvalno, da so tako stopnjo kakovosti uspeli ohraniti popolnoma brez vsakršne računalniške animacije, ki v današnjem času pokvari marsikateri anime (Berserk: The Egg of an Honorable Ruler, King of Thorns).

Če pa na anime pogledamo malce bolj na splošno, je treba priznati, da je anime eden izmed boljših predstavnikov v svojem žanru, saj prikaže t. i. šinobije, nindže in samuraje v brutalni in neizprosni sliki ter kot prave moške oz. ženske, za razliko od skomercializiranega in popolnoma absurdnega Naruta, ki temu podcenjenemu animeju ne seže niti do kolen. Konec koncev je Naruto le namenjen za najstnike, medtem ko je ta anime namenjen za odraslo občinstvo, saj vključuje veliko nasilja, krvi in golote.

Skratka, Džubeijeve kronike je dober primerek animeja, ki je nastal v času, ko je zgodba še pomenila nekaj in ima zatorej solidno zgodbo s solidnimi preobrati, ki na trenutke celo presenetijo. To je kakovost, ki jo le redki današnji animeji premorejo. Napetost nikoli ne pojenja in animacije torej ne pokvari t. i. CGI, saj ga niti ne vsebuje. To je anime stare šole, ki spominja na čase, ko so animeji še bili animeji v pravem pomenu besede. Povedano drugače: Zelo dober izdelek!

8,5/10