Taken 2. ZDA/FR, 2012. Režija: Olivier Megaton. Igrajo: Liam Neeson, Maggie Grace, Famke Janssen, Rade Šerbedžija. Akcijski triler. 93 minut.
Bryan Mills (Liam Neeson) je ravnokar končal nalogo v Turčiji, ko ga v hotelu z obiskom presenetita njegova bivša žena Lenore (Famke Janssen) in hči Kim (Maggie Grace). A oddih v Turčiji se kaj kmalu spremeni v pravo nočno moro, saj se Bryanu, ki je v prvem filmu v Parizu pobil kar nekaj Albancev, želijo maščevati njihovi sorodniki in prijatelji, ki jih vodi brezkompromisni in odločni Murad (Rade Šerbedžija). In tako se začne adrenalinska igra mačke in miši, pri kateri se gledalec vpraša, kdo sploh je mačka in kdo miš.
Medtem ko je režijo prvega filma imel v rokah Pierre Morel (Okrožje 13, Iz Pariza z ljubeznijo), je tokrat krmilo prevzel Olivier Megaton (Prenašalec 3, Kolumbijka), ki žal ne premore Morelove preciznosti do zgodbe in stopnjevanja napetosti brez akcije, ampak vseeno opravi solidno delo, saj zamenja stopnjevanje napetosti ravno s pomočjo akcije. K vsemu pa še dodatno pripomore odlična glasbena podlaga, ki jo je skomponiral Nathaniel Mechaly (Ugrabljena, Kolumbijka), saj še dodatno stopnjuje napetost in tako doseže svoj glasbeni vrhunec pri zadnjem spopadu.
Tudi tokrat sta scenarista bila Robert Mark Kamen (Karate Kid (1984), Smrtonosno orožje 3, Peti element) in Luc Besson (Peti element, Nikita, Leon), ki tesno sodelujeta že od Petega elementa dalje, saj njun skupni scenaristični opus obsega vse tri Prenašalce, Zmajev poljub, Kolumbijko, Bandidas in tudi prvi film Ugrabljena. Besson pa je tudi producent, tako da se v filmu da opaziti tudi nekaj njegovih standardnih prijemov, kot so temačnost, brutalnost, črni humor in tenkočutna dramatičnost.
Kar se tiče zgodbe, je bolj ali manj enaka prvi, le da je tukaj nekaj malo drugačnih preobratov, prav tako pa je zgodba za kanček predvidljivejša kot v prvem filmu, saj manjka nekaj zelo potrebne enigmatičnosti, ki jo je premogel izvirnik. A gledalec kljub temu tega ne more ravno zameriti, saj so akcijski prizori veliko bolj dodelani in obdržijo gledalca na robu sedeža do konca filma, čeprav se občasno zgodi, da je kak kader res nerodno rezan in se gledalcu zdi, da med posameznimi scenami nekaj manjka.
Tudi igralska zasedba se v filmu odlično znajde. Neeson je še vedno brezkompromisen in odločen Mills, ki ga poznamo iz prvega dela, saj je v tem, kar počne, še vedno dober, Janssenova je tokrat zamenjala vlogo ugrabljenke z Graecovo in tako odigrala dokaj prepričljivo talko, medtem ko je Graceova kot Kim končno postala nekoliko bolj odrasla in odločnejša ter spominja na trenutke že na Bryana v ženski podobi. Vsekakor pa ni moč spregledati, da so se tako scenarista kot tudi režiser odločili, da bodo like in zgodbo iz prvega filma tudi malce parodirali, saj tako reciklirajo na določenih mestih iste besede v malce drugačni obliki.
Edini minus filma so negativci z Radetom Šerbedžijo na čelu, saj so vsekakor zelo nedodelani, vendar pa kljub temu zaradi te nedodelanosti nekoliko enigmatični in nepredvidljivi.
Ugrabljena 2 je torej dostojno nadaljevanje, ki ima sicer svoje pomanjkljivosti, vendar jih uspešno nadomesti z ostalimi prednostmi ter se tako spusti napribližno enak nivo kot predhodnik, istočasno pa pusti možnost za še kakšno nadaljevanje, naslednjič morda z Maggie Grace v glavni vlogi.
6,5/10
Ni komentarjev:
Objavite komentar