Blood-C. Japonska, 2011. Režija: Tsutomu Mizushima. Glasovi: Nana Mizuki (Saya Kisaragi), Keiji Fujiwara (Tadayoshi Kisaragi), Kenji Nojima (Fumito Nanahara), Misato Fukuen (Nene in Nono Motoe), Masumi Asano (Yuka Amino), Atsushi Abe (Itsuki Tomofusa). Animirana akcijska grozljivka. 12x24 minut.
Kri-C je zgodba o Sayi (Nana Mizuki), navidez povsem navadnem, veselem in nerodnem dekletu, ki živi s svojim očetom Tadayoshijem (Keiji Fujiwara) v svetišču nad majhnim naseljem. Čez dan je povsem navadna srednješolka, ki se druži s prijatelji in zahaja v kavarno Guimauve tik ob vznožju svetišča, katere lastnik je vedno nasmejani Fumito (Kenji Nojima). A ko sonce zaide in se nad naselje spusti tema, se Saya spopada s starodavnimi bitji, ki ogrožajo naselje. Skozi različne bitke s temi bitji pa kmalu začne odkrivati kruto resnico.
Animejska serija sloni deloma že na znanem karakterju produkcijske hiše Production I.G, ki smo ga srečali že v animejskem celovečercu Kri: Poslednji vampir (Blood: The Last Vampire) in animejski seriji Kri+ (Blood+), le da so tokrat karakterji narisani v tipičnem Clampovskem slogu, kar sicer sploh ne bi bilo moteče, če ne bi bili stranski liki popolnoma enoplastni in brez vsakršne globlje osebnosti. Tako so skoraj vsi stranski liki enostavno povedano "jagnjeta za zakol", ki počasi eden za drugim umirajo v hektolitrskih mlakah krvi.
En velik minus je tudi uporaba računalniške animacije, ki je popolnoma neskladna z narisanimi liki, saj tako ti izpadejo še bolj dvodimenzionalni ... Kaj pa govorim. Že tako ali tako so povsem enodimenzionalni, vendar računalniška animacija to enodimenzionalnost še dodatno poglobi in izpadejo vse računalniško animirane sekvence z elementi ročno narisanih karakterjev naravnost banalne ter nezanimive.
Najhuje pa so ga avtorji animejske serije polomili pri sami zgodbi, saj je ta povsem predvidljiva in že po dveh ali treh delih veš do neke mere, kaj se dejansko dogaja in kdo je glavni negativec. Zgodba, ki hoče biti nek zapleten akcijki triler skombiniran z grozljivko, tako izpade kot nek povprečen hollywoodski klavski izdelek, v katerem nek izprijeni morilec kolje že tako v glavo vsekane in zabite srednješolce (Petek 13, Mora v ulici Brestov, Teksaški pokol z motorko).
Ena izmed redkih pozitivnih stvari je glasbena podlaga, za katero je poskrbel Naoki Sato (Balada, Rurouni Kenshin (igrani film), Eureka Seven), vendar se še zdaleč ne more primerjati z epsko glasbo iz animejske serije Kri+, za katero sta skrbela Mark Mancina in Hans Zimmer. Vsekakor pa je Sato z glasbo uspel že tako enolični zgodbi dodati vsaj kanček napetosti, čeprav je sama animejska serija hkrati prekratka in predolga, saj se določene scene vlečejo naravnost v nedogled, določene pa so popolnoma prehitro končane in včasih izpadejo kot zelo slabo rezani kadri.
Glede na svoja predhodnika je Clampova packarija zelo bleda senca tega, kar bi ta anime lahko bil, povrhu pa se niti ne zaključi, saj so pri Production I.G zapakirali zaključek v dvourni animejski celovečerec Kri-C: Poslednja tema (Blood-C: The Last Dark). Upamo lahko samo, da bo boljši kot serija, ki je pravo razočaranje.
4/10
Ni komentarjev:
Objavite komentar