Leto 2013 je za našo skupino bilo leto marsikaterih sprememb, zabave, druženj in dogodivščin, saj smo v mestu Maribor za ljubitelje azijskih kultur, animejev, mang, stripov, knjig, filmov in raznovrstnih družabnih iger ter iger igranja domošljijskih vlog (v sodelovanju z društvom Zlati goblin) vpeljali nekaj novih aktivnosti in hkrati obudili tudi nekaj starih, za katere smo mislili, da smo jih že zdavnaj opustili. V tem letnem pregledu se bomo spomnili, kaj vse smo storili in izrazili želje za prihodnost, za katere upamo, da jih bomo lahko nekoč uresničili, pa naj bo to v bližnji ali daljni prihodnosti.
Kot prvo naj omenimo, da smo v začetku letošnjega leta oz., če smo natančnejši, sredi meseca februarja začeli s KinoKlub projekcijami v Zavodu Udarnik, ki so od začetka sicer vzbudile nekaj pozornosti in bile še kar solidno obiskane, vendar je to zanimanje kar hitro upadlo, predvsem v spomladanskem in poletnem času. Tako smo se raje odločili, da čez poletje, torej od julija do oktobra, napravimo kratek premor. V mesecu oktobru smo pa se vrnili v upanju, da bodo projekcije obiskane kaj bolje, vendar je odziv bil enako mlačen kot v spomladanskem času. Očitno Maribor še ni pripravljen na alternativno kinematografijo in še vedno prisega na hollywoodske filmske stvaritve, ki so se enostavno vsidrale v naša življenja kot edina filmska industrija, ki jo je vredno gledati. Saj ne rečem, da hollywoodski izdelki niso zabavni za ogled, ampak trume super junakov začnejo sčasoma že presedati, prav tako pa tudi filmi, ki od malih sivih celic ne zahtevajo drugega, kot da se v gledalčevi glavi razkomotijo in brez vsakršnih težav zaspijo, medtem ko gledalec uživa v vragolijah in neumnostih na platnu. No, vrnimo se raje h KinoKlubu in njegovi prihodnosti. Zaenkrat je KinoKlub v mesecu januarju 2014 na enomesečnem odmoru, saj smo nekateri v skupini trenutno res na tesnem s časom. Predvidoma bomo nadaljevali februarja, vendar moramo istočasoma tudi premisliti, ali se KinoKlub projekcije v nadaljnje sploh splačajo, saj kot kaže v Mariboru ni preveč velikega zanimanja za azijsko filmsko industrijo.
Potem smo se v mesecu marcu udeležili tudi Chibi Makkona 2013, ki se je odvijal v MC Pekarni v Mariboru, kjer nas je pošteno prezeblo, vendar je bilo kljub hladnim temperaturam zabavno. Konec meseca maja smo se še udeležili Goblicona 2013, konvencije o igrah igranja domišljijskih vlog (RPG), ki ga je organiziralo društvo Zlati goblin in kjer smo se nekater prvič seznanili s t. i. tabletop RPG-ji. Povrhu vsega pa smo tudi bili na Festivalu Lent, kjer smo si večinoma ogledali stand-up nastope, kateri so bili nadvse zabavni, ob čemer moramo organizatorjem Stand-up Lenta čestita za kar zanimiv nabor tako domačih kot tudi tujih komikov. Upamo, da bo naslednje leto še boljše. Prav tako smo si ponovno ogledali nastop skupine Celtica Pipes Rock!, ki je, tako kot pred dvema letoma, spet nastopila na Art Kamp odru.
S koncem Festivala Lent pa smo zakorakali v poletni čas, ko sicer ni bilo KinoKluba, vendar aktivnosti vseeno ni manjkalo, saj so se nekateri iz naše skupine v tem času ponovno udeležili največje avstrijske anime in manga konvencije AniNite na Dunaju, ki je letos potekala od 9. do 11. avgusta, spet drugi pa smo se 18. avgusta udeležili Sejma stripov in iger, ki ga je pripravilo primosrsko društvo Animov v Izoli.
S koncem Festivala Lent pa smo zakorakali v poletni čas, ko sicer ni bilo KinoKluba, vendar aktivnosti vseeno ni manjkalo, saj so se nekateri iz naše skupine v tem času ponovno udeležili največje avstrijske anime in manga konvencije AniNite na Dunaju, ki je letos potekala od 9. do 11. avgusta, spet drugi pa smo se 18. avgusta udeležili Sejma stripov in iger, ki ga je pripravilo primosrsko društvo Animov v Izoli.
V poletnem času smo tudi ponovno oživili četrtkova druženja, katera so bila sploh razlog za nastanek naše skupine in ki so tudi osnova za njeno ime. Tako smo se 11. julija ponovno začeli družiti v Kulturnem Inkubatorju, ki ga lahko imenujemo za rojstno hišo naše skupine. Druženja so vse do zdaj potekala enkrat tedensko, zadnje pa je bilo ravno ta četrtek, 26. decembra. In kaj smo počeli na druženjih? Nič posebnega. Pogovarjali smo se o animejih, RPG-jih, filmih, knjigah, mangah itd., prepevali na karaokah, igrali razne igre s kartami in RPG-je ter si ogledali različne filme, bodisi igrane bodisi animirane, na nekoliko večjem platnu, ki si jih v slovenskih kinih nismo mogli ogledati v izvirni obliki, torej z originalnim tonskim zapisom, ali sploh nismo mogli ogledati, ker so se distributerji odločili, da jih v naši zakotni deželici ne bo na velikem platnu. V tem primeru smo pač bili primorani najti alternativo. Druženja so namenjena članom naše skupine, ki smo jim dovolili dostop do naše zaprte Facebook skupine, pa tudi za vse, ki se želijo družiti z nami. Edini minus za tiste, ki niso naši člani, je ta, da ne vedo, kaj se določen teden na druženjih gleda.
Ko smo že govorili o distributerjih in kinih, je treba povedati, da smo tudi letos organizirali kino druženja, kjer smo si bodisi v Koloseju bodisi v Cineplexxu ogledali predvsem hollywoodske zadeve, ki pa so žal skoraj ena za drugo razočarale, čeprav so bile tudi redke izjeme. Izmed vseh filmov, ki smo si jih ogledali letos, je bila samo ena animacija, in sJaz, baraba 2, saj je bila edina, ki je bila podnaslovljena. Osebno nimamo nič proti slovenskim sinhronizacijam, saj je lepo in prav, da se poskrbi tudi za najmlajše. Ampak slovenske sinhronizacije so žal namenjene ravno zanje, tako da nekoliko starejši otroci ob njih nikakor ne moremo uživati. Če povemo drugače, smo lingvistični puristi, ki imamo na zaslonu raje bilingvalnost, saj tako informacije, ki se s prevodom (podnapisi) izgubijo, lahko slišimo v izvirniku. Poleg tega je tak način veliko primernejši za učenje tujega jezika. Tako smo v našem otroštvu usvajali angleščino in nemščino na malih zaslonih, povrhu pa smo še bili poučeni o slovenskem pravopisu, kar sinhronizacija nikakor ne more ponuditi. Edino, kar lahko ponudi, je prikaz, kako deluje jezik v govorjeni obliki. In zopet smo nekoliko zašli s poti, ampak tudi to je del naše skupine, ki kaže k čemu stremimo.
Tudi jeseni nismo počivali. Naša skupina oz. naši dve predstavnici skupine, ki se ukvarjata s kimoni, sta bili povabljeni, da predstavljata kimone na Dnevu japonske v Zbiljah, ki je potekal 28. septembra. Tako smo napravili "road trip" v Zbilje in uživali v japonski tradicionalni kulturi in njenih kulinaričnih dobrotah, za kar je odlično poskrbela japonska restavracija Miyabi iz Maribora.
Ampak to ni bil edini "road trip", saj smo se mesec dni kasneje, in sicer 26. oktobra, odpravili še v avstrijski Gradec na največjo anime in manga konvencijo na avstrijskem Štajerskem - AkiCon, na kateri je celotna tematika bila "Back to retro", kar pomeni, da so tekmovanja v video igrah potekala na starih konzolah, kakršne so Nintendo 64, Super Nintendo, NES in Game Cube, pa tudi animeji, kateri so bili obravnavani, so bili tisti, ki so nastali pred letom 2000. V to tematiko je spadal tudi anime kviz, ki je zajemal stare animejske klasike. Pri tem je treba tudi povedati, da sta na tekmovanju "Uke & Seme of the Year" zmagali slovenski cosplayerki (video posnetek spodaj).
Ko smo že govorili o distributerjih in kinih, je treba povedati, da smo tudi letos organizirali kino druženja, kjer smo si bodisi v Koloseju bodisi v Cineplexxu ogledali predvsem hollywoodske zadeve, ki pa so žal skoraj ena za drugo razočarale, čeprav so bile tudi redke izjeme. Izmed vseh filmov, ki smo si jih ogledali letos, je bila samo ena animacija, in sJaz, baraba 2, saj je bila edina, ki je bila podnaslovljena. Osebno nimamo nič proti slovenskim sinhronizacijam, saj je lepo in prav, da se poskrbi tudi za najmlajše. Ampak slovenske sinhronizacije so žal namenjene ravno zanje, tako da nekoliko starejši otroci ob njih nikakor ne moremo uživati. Če povemo drugače, smo lingvistični puristi, ki imamo na zaslonu raje bilingvalnost, saj tako informacije, ki se s prevodom (podnapisi) izgubijo, lahko slišimo v izvirniku. Poleg tega je tak način veliko primernejši za učenje tujega jezika. Tako smo v našem otroštvu usvajali angleščino in nemščino na malih zaslonih, povrhu pa smo še bili poučeni o slovenskem pravopisu, kar sinhronizacija nikakor ne more ponuditi. Edino, kar lahko ponudi, je prikaz, kako deluje jezik v govorjeni obliki. In zopet smo nekoliko zašli s poti, ampak tudi to je del naše skupine, ki kaže k čemu stremimo.
Tudi jeseni nismo počivali. Naša skupina oz. naši dve predstavnici skupine, ki se ukvarjata s kimoni, sta bili povabljeni, da predstavljata kimone na Dnevu japonske v Zbiljah, ki je potekal 28. septembra. Tako smo napravili "road trip" v Zbilje in uživali v japonski tradicionalni kulturi in njenih kulinaričnih dobrotah, za kar je odlično poskrbela japonska restavracija Miyabi iz Maribora.
Ampak to ni bil edini "road trip", saj smo se mesec dni kasneje, in sicer 26. oktobra, odpravili še v avstrijski Gradec na največjo anime in manga konvencijo na avstrijskem Štajerskem - AkiCon, na kateri je celotna tematika bila "Back to retro", kar pomeni, da so tekmovanja v video igrah potekala na starih konzolah, kakršne so Nintendo 64, Super Nintendo, NES in Game Cube, pa tudi animeji, kateri so bili obravnavani, so bili tisti, ki so nastali pred letom 2000. V to tematiko je spadal tudi anime kviz, ki je zajemal stare animejske klasike. Pri tem je treba tudi povedati, da sta na tekmovanju "Uke & Seme of the Year" zmagali slovenski cosplayerki (video posnetek spodaj).
31. oktobra je MKC Maribor v sodelovanju z društvom Zlati goblin organiziral program za Noč čarovnic, ki je bil sestavljen iz uradnega in neuradnega dela in pri katerem smo sodelovali tudi mi. Bilo je zabavno in zanimivo vzdušje s številnimi maskami in zanimivim programom, ki je vključeval predavanje o izvoru noči čarovnic, kviz o grozljivkah, rezanje buč in še marsikaj drugega.
To pa še ni bilo vse, saj smo v mesecu decembru napravili še en "road trip", tokrat na Makkon 2013, ki je bil 14. decembra v Kinu Šiška. Tudi letos sicer ni šlo brez zapletov, vendar pa so se organizatorji prekašali in pripravili res zabaven ter čudovit dogodek, ki je vsekakor bil podoben pravi anime in maga konvenciji. Edina težava, ki jo moramo omeniti, je prenatrpanost urnika, saj je program bil res pester, kar bi mogoče s kakšnimi dodatki lahko zadostovalo celo za dvodnevni program. Ta prenatrpanost urnika ne pomeni nič slabega, prej bi rekel, da je pohvalno, da so uspeli spraviti skupaj tolikšno kvantiteto in tudi kvaliteto. Ampak v dveh dneh bi ta prenatrpanost bila nekoliko razbremenjena. Upamo, da se bodo naslednje leto celo prekašali.
In sedaj, ko se leto bliža koncu, še vedno nismo popolnoma zaključili, saj za administratorje in redne obiskovalce naših četrtkovih druženj v sodelovanju z nekaterimi člani društva Zlati goblin pripravljamo tudi novoletno zabavo, ki bo vključevala silvestrsko kosilo in kasneje druženje ob igranju RPG-jev, družabnih iger, video iger in drugih dejavnosti ter vsekakor prigrizke in pijačo.
Kakšni so torej naši načrti v prihodnje? Upamo, da bomo s KinoKlubom še lahko nadaljevali in prepričali mariborske cinefile, da poleg hollywoodskih filmov obstajajo tudi kitajski, japonski in korejski filmi ter animeji, ki kljub nižjim proračunom in drugačnosti lahko hollywoodske filme v marsičem prekašajo, samo priložnost jim je treba dati. Prav tako bomo ohranil tradicijo kino in četrtkovih druženj, le da bodo slednja verjetno po novem vsak drugi teden, o čemer se še sicer nismo popolnoma odločili. Poleg vseh teh stalnic glede naših načrtov pa imamo tudi nekoliko večje načrte, ki jih doslej zaradi takšnih in drugačnih razlogov nismo mogli ali jih ni bilo mogoče uresničiti. Ampak kakšni so ti načrti, naj zaenkrat ostane skrivnost.In ko smo že pri željah in ciljih, vam vsem, ki berete ta članek, ob tej priložnosti želimo srečno, zdravo in uspešno leto 2014.
To pa še ni bilo vse, saj smo v mesecu decembru napravili še en "road trip", tokrat na Makkon 2013, ki je bil 14. decembra v Kinu Šiška. Tudi letos sicer ni šlo brez zapletov, vendar pa so se organizatorji prekašali in pripravili res zabaven ter čudovit dogodek, ki je vsekakor bil podoben pravi anime in maga konvenciji. Edina težava, ki jo moramo omeniti, je prenatrpanost urnika, saj je program bil res pester, kar bi mogoče s kakšnimi dodatki lahko zadostovalo celo za dvodnevni program. Ta prenatrpanost urnika ne pomeni nič slabega, prej bi rekel, da je pohvalno, da so uspeli spraviti skupaj tolikšno kvantiteto in tudi kvaliteto. Ampak v dveh dneh bi ta prenatrpanost bila nekoliko razbremenjena. Upamo, da se bodo naslednje leto celo prekašali.
In sedaj, ko se leto bliža koncu, še vedno nismo popolnoma zaključili, saj za administratorje in redne obiskovalce naših četrtkovih druženj v sodelovanju z nekaterimi člani društva Zlati goblin pripravljamo tudi novoletno zabavo, ki bo vključevala silvestrsko kosilo in kasneje druženje ob igranju RPG-jev, družabnih iger, video iger in drugih dejavnosti ter vsekakor prigrizke in pijačo.
Kakšni so torej naši načrti v prihodnje? Upamo, da bomo s KinoKlubom še lahko nadaljevali in prepričali mariborske cinefile, da poleg hollywoodskih filmov obstajajo tudi kitajski, japonski in korejski filmi ter animeji, ki kljub nižjim proračunom in drugačnosti lahko hollywoodske filme v marsičem prekašajo, samo priložnost jim je treba dati. Prav tako bomo ohranil tradicijo kino in četrtkovih druženj, le da bodo slednja verjetno po novem vsak drugi teden, o čemer se še sicer nismo popolnoma odločili. Poleg vseh teh stalnic glede naših načrtov pa imamo tudi nekoliko večje načrte, ki jih doslej zaradi takšnih in drugačnih razlogov nismo mogli ali jih ni bilo mogoče uresničiti. Ampak kakšni so ti načrti, naj zaenkrat ostane skrivnost.In ko smo že pri željah in ciljih, vam vsem, ki berete ta članek, ob tej priložnosti želimo srečno, zdravo in uspešno leto 2014.
Ni komentarjev:
Objavite komentar