Homefront. ZDA, 2013. Režija: Gary Fleder. Igrajo: Jason Statham, James Franco, Winona Ryder, Kate Bosworth, Clancy Brown, Izabela Vidovic, Omar Benson Miller, Frank Grillo, Chuck Zito, Marcus Hester. Akcijski triler. 100 minut.
Phil Broker (Statham) je bivši agent DEA, ki se s hčerko Maddy (Vidovic) preseli v navidez mirno ameriško mestece, kjer želi po ženini smrti in temu, da je bil pri zadnji nalogi priča, kako so policisti ustrelili sina preprodajalca droge in šefa motoristične tolpe, za kar slednji krivi Brokerja, začeti novo življenje. A mirno mestece se kaj kmalu pretvori v pravi pekel, ko Gator Bodine (Franco), lokalni pridelovalec in razpečevalec droge, ugotovi, da je Broker v resnici nekdanji agent DEA. Ker se ga na vse pretege želi odkrižati, mu nakoplje na glavo tudi duhove preteklosti, s čimer pa ne ogrozi zgolj Brokerjevega življenja, temveč tudi življenje njegove hčerke.
Sovražnik pred vrati je preprost akcijski triler, ki sicer ne prinaša ničesar novega in enega za drugim niza, kar bi danes lahko imenovali klišeje. Ampak ob ogledu gledalcu hitro postane jasno, da se ustvarjalci teh klišejev še kako zavedajo, saj nikakor niso moteči, temveč zelo dobro izkoriščeni, saj služijo kot "homage" akcionerjem iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja. V njem tako najdemo raznovrstne prijeme, ki smo jih vajeni iz akcijskih klasik, kot so Rambo, Umri pokončno, Smrtonosno orožje, Terminator itd.
Dejstvo, da je scenarij za film napisal Sylvester Stallone (Plačanci, John Rambo), ki ga je povzel po knjigi Chucka Logana, k samemu vzdušju v filmu daje še določeno mero brutalnosti, krvi in kar nekaj tipičnih naukov, ki so gledalcu podani bodisi skozi akcijske prizore bodisi skozi besede. Tokrat so med njimi na primer kako daleč je človek pripravljen iti, da obvaruje družino; nikoli ne grozi nekogaršnji družini; ali je ubijanje, tudi če ima človek za to tehten razlog, upravičeno, in še kaj bi se našlo. Čeprav se med vrsticami, oz. med pestmi in streli, skrivajo tovrstna sporočila, je film v prvi meri namenjen preprosti toboganski vožnji skozi akcijski vrtinec, ki se v odličnem tempu odvija na platnu.
V rokah kakšnega manj izkušenega režiserja bi tovrsten film lahko hitro zašel s prave poti, ampak Gary Fleder (Zbogom, dekleta, Pobegla porota) je že zdavnaj dokazal, da zna ustvariti napete trilerje. Tudi tokrat mu je uspelo, vendar je treba poudariti, da je ta film po kakovosti eden izmed njegovih slabših izdelkov, saj mu manjka eno pomembno bistvo - element presenečenja, ki ga tokrat nadomesti z veliko več akcije, kot smo je vajeni v njegovih filmih. Vsekakor pa film še zdaleč ne moremo enačiti s polomom, kakršen je bil Vsiljivec, ki je Flederjevo zaenkrat najslabše delo.
Za odlično vzdušje v filmu pa pripomore tudi glasba odličnega komponista Marka Ishama (Blade, Osem ujetih), ki v napetih trenutkih pripomore k temu, da je gledalec prikovan na rob sedeža. Čeprav glasba v tem filmu ne pride v celoti do izraza kot v nekaterih njegovih boljših kompozicijah, pa je vseeno dovolj dobra, saj vsebuje kar nekaj trenutkov epske razsežnosti.
Če torej povzamem povedano, je Sovražnik pred vrati film, ki gledalce skuša popeljati v zlato dobo filmskih akcionerjev, kar mu po večini tudi uspeva. Tisti, ki torej iščete neko globino, je tukaj ne boste dobili, čeprav sam film posreduje kar nekaj preprostih, lahko bi rekli celo "biblijskih" naukov. Gre torej za neobvezujoče gledanje, kjer se lahko enostavno prepustite toku dogodkov.
6,5/10
Ni komentarjev:
Objavite komentar