Alexa Murphyja, moža, ki zaradi spleta okoliščin postane človek-stroj, imenovan Robocop, smo že imeli priložnost videti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. In, roko na srce, je prejšnja različica ponudila veliko več. Prvič, ta "remake" pesti slab scenarij, ki deluje, kot da so ga sproti krpali, saj nima neke enotne zgodbe, ampak deluje kot zaporedno odvijanje več zgodb, kar naredi tudi negativce zgolj kot neko nujno zlo, katerega se Murphy mora odkrižati. Poleg tega eksoskeleti in roboti delujejo, kot da bi ušli iz filma Elizij. Drugič, film je pretiran ameriški patriotizem postavil na povsem nov nivo, saj Samuel L. Jackson kot Pat Novak popolnoma pretirava z domoljubnostjo, kar je istočasno nadležno, a tudi zabavno, saj v tem prepoznamo kritiko ameriškega napuha, ki je zelo spretno skrita pod površjem. Akcijski prizori so sicer dodelani, kot je tudi dramatična plat, kar bi se za režiserja, kakršen je José Padilha (Elitni vod, Elitni vod 2), tudi spodobilo, ampak žal dramatičnost nekoliko upočasni tempo filma. Poleg tega je film poln klišejev, kot so poceni delovna sila na Kitajskem in tovarne sredi riževih polj, povsem generični negativci in seveda pokvarjeni policisti. Vse to napravi film v predvidljivo in razvlečeno žajfnico z nekaj akcijskimi vložki, gledalec pa enostavno pogreša Verhoevenov (Popolni spomin, Črna knjiga) prijem, kjer so udi kar leteli in je Detroit dejansko zgledal kot najbolj skorumpirano mesto in ne kot povsem spodobno ameriško mesto.
OCENA: 5,5/10
Ni komentarjev:
Objavite komentar