Michiko in Hatchin (2008)

Michiko in Hatchin (Michiko to Hatchin) je 22-delna animejska serija, ki prihaja iz studia Manglobe. Govori o dekletu Hani Morenos (Suzuka Ohgo), ki odrašča pri strogih krušnih starših, kateri z njo grdo ravnajo. Svojih staršev ne pozna. Nekega dne pa ponjo pride pobegla kaznjenka Michiko Malandro (Yoko Maki), ki je ravnokar pobegnila iz zapora, za katerega velja, da iz njega domnevno ni moč pobegniti. Hani pove, da pozna njenega očeta, ki bi naj bil domnevno mrtev, a v to ne verjame. Tako se posvojenka odloči iti z zločinko, da skupaj poiščeta očeta, ki mu je ime Hiroshi Morenos (Kanji Tsuda).

Kot prvo je treba omeniti, da je to ena izmed tistih animejskih serij, ki ni za vsakogar. V bistvu je to ena izmed tistih serij, ki spada v kategorijo "ali ti je všeč ali ne". Če se pri tem spustim na osebno raven, mi je serija bila še kar všeč, čeprav je nekoliko predolga za zgodbo, ki jo vsebuje. Tako vsekakor v seriji najdemo kar nekaj nepotrebnih epizod, ki bolj ali manj ne prispevajo h končnemu razpletu. Ampak po drugi strani pa pomagajo razvijati like in ustvarjati neko posebno vez med Michiko in Hano, ki ji je Michiko nadela ime Hatchin.

Artistično gledano je serija zelo zanimiva. Predvsem sta zanimivi vizualni podobi odjavne in najavne špice, ki od risarskega stila v samem animeju kar močno odstopata. Kar pa se tiče animacije v samem animeju, pa je zelo dobra, saj je večina likov zelo dodelanih in z zanimivimi potezami, da so si zelo raznoliki. Poleg tega je treba poudariti, da ima Hatchin zelo fantovske poteze, na kar nakazujejo tudi določene scene, v katerih jo marsikdo zamenja za fanta, medtem ko ima Michiko povsem ženske poteze, ki nakazujejo na neukrotljivi "latino" temperament, kar velikokrat prikazuje tudi njena zelo vzkipljiva narava. Vsekakor zanimiv lik je tudi Atsuko Jackson (Maki Sakai), nekdanja prijateljica od Michiko, ki jo sedaj preganja, saj deluje kot nekakšna ženska verzija Michaela Jacksona (mogoče celo njen priimek cilja na to).

Animejska serija ves čas niha med komično in resno tematiko ter se občasno zateka k zelo črnemu humorju. Policijski pregoni delujejo, kot da bi gledal kakšen Lupin III anime, še posebej kadar Atsuko preganja Michiko, saj v teh pogledih prva velikokrat izpade kot inšpektor Zenigata. To vsekakor pripomore h komičnemu pridihu animeja, ampak po drugi strani naletimo tudi na tematiko preprodaje otrok in žensk, prostitucije, nasilja nad ženskami in otroki ter kriminalnega podzemlja od južnoameriških do azijskih tal.

Kljub vsem tem raznovrstnim tematikam, pa je animejska serija v prvi meri osredotočena na odnos med pobeglo kaznjenko in njeno mladoletno sopotnico. Michiko sicer v prvi epizodi reče, da je Hanina mati, a potem ves čas zatrjuje, da ni. In prav na tem odnosu animejska serija ves čas gradi. Istočasno pa ga postavlja ob bok odnosu očeta do hčere.

Čeprav animejska serija občasno zajadra v malce banalne in dolgočasne vode, vseeno premore tisto tenkočutnost, ki daje likom, tako osrednjim kot tudi stranskim, določeno globino. Michiko in Hatchin je tako zabavna animejska serija, ki gledalcu da misliti. A žal, kot sem že omenil, zahteva nek določen okus in ustrezno razpoloženje, tako da nikakor ni za vsakega posameznika.

OCENA: 8,5/10