Že
ko so najavili, da prihaja nova animejska adaptacija mange Sailor Moon,
so me obhajali mešani občutki. Po eni strani je otrok v meni bil povsem
vesel, po drugi pa sem se razumno spomnil, kakšne so zadnje čase
animejske adaptacije mang - preveč generične in s premalo vloženega
truda. Tudi po ogledu prve epizode so ti mešani občutki še vedno
prisotni. Po eni strani je prva epizoda bila v redu, po drugi pa sem
dobil občutek, kot da nekaj bistvenega manjka.
Poglejmo
za začetek stvari, ki so takšne, kakršne bi naj bile. Usagi je še vedno
štorasta 14-letna dečva, ki v šoli dosega porazne rezultate. Tudi njeni
šolski prijatelji so vsi prisotni, še posebej nadležni piflar Umino, ki
je v tej prvi epizodi bil še bolj nadležen kot v katerikoli epizodi
stare serije. Nikakor tudi ne morem zanikati, da je bila prva epizoda
dokaj zabavna, saj smo bili deležni kar nekaj Usagijinih štorastih
vragolij. Zelo dobra je bila tudi uvodna sekvenca pred najavno špico,
saj je imela nek svojevrsten čar. Tudi najavna in odjavna špica nista
slabi, ampak tukaj pa se ves pozitivizem konča.
Najprej
se bom ustavil pri sami animaciji, za katero enostavno nimam besede,
ampak to ne pomeni, da je tako dobra. Ravno obratno. Že res, da so
animatorji hoteli napraviti zadevo čim bolj podobno mangi, ampak malo pa
bi se res lahko oddaljili od vira. Vsaj ustvarjalci prve animejske
adaptacije so si upali stilistično odtavati od vira, kar je definitivno
bila boljša odločitev. Če pogledamo animacijo novega animeja, ima Usagi
skoraj v vsaki drugi sceni na O odprta usta. Gledalec enostavno ne more
mimo tega, da ne bi pomislil na napihljivo "ančko" (ki jih je mimogrede
tudi možno dobiti). K temu še dodatno pripomore računalniška animacija v
sekvenci s preobrazbo. Poleg tega so telesa likov tako nevšečno
razvlečena, da že delujejo popačeno. Verjetno je anoreksija epskih
proporcionalnosti med animejskimi ustvarjalci trenutno v modi.
Kar
se tiče nekaterih posojevalcev glasov, imajo ali naravnost nadležne
glasove ali pa glasovi enostavno ne pašejo k likom. Usagijin piskavi
glas (ne pozabite, da je tak bil že v prvi animejski seriji, čeprav je
verjetno večina zadevo gledala v nemškem ali kakšnem drugem jeziku, ki
ni bil japonščina) še nekako gre prenašati, ampak glasovi nekaterih
njenih sošolk pa so naravnost obupni.
Glede
na to, da je to prva epizoda, ki bi se naj osredotočala predvsem na to,
kako Usagi sreča Luno, je slednja popolnoma neizkoriščena in v bistvu,
razen svoje pojave, deluje kot popolnoma prazen lik, katerega namen je,
da Usagi prinese njeno broško. Prav tako so neizkoriščeni tudi
negativci, saj so v prvi adaptaciji vsi stranski demoni premogli vsaj
neko mero karizme, ki je tokrat popolnoma manjkala. Srečanje med Usagi
in Mamorujem pa je tudi bilo bolj ali manj medlo, a kljub temu še do
neke mere prisrčno, predvsem kar zadeva njen zardel obraz.
Treba
pa je priznati, da so na koncu te epizode dobro izpeljali dražilnik za
naslednjo epizodo, kar je verjetno večino pripravilo do tega, da tej
animejski seriji da možnost, dokler ne bodo zbrane vse
varuhinje v mornarskih uniformah. A zaenkrat je ocena bolj negativna kot ne.
OCENA: 5/10
Ni komentarjev:
Objavite komentar