Poročilo o Animoku sestanku

Pozdravljeni, Animokovci.

V petek, 23. januarja 2015, smo se administratorji Animoku bloga in ustanovitelji skupine Animoku ter nekateri drugi člani, ki se zanimajo za organizacijo raznovrstnih geekovskih dogodkov, zbrali v Čajeku na prvem letošnjem sestanku naše skupine. Zbrala se nas je kar lepa vsota ljudi, tako da smo o nekaterih zadevah lahko kar lepo podebatirali, a vseeno smo s tem zgolj začrtali neke začetne misli, ki jih bo sedaj treba pretvoriti v realnost. Na sestanku je tako tekla beseda o sedmih točkah, in sicer:

1. Prostor za redna tedenska druženja s projekcijami
2. Organizacija ANIME/MANGA bazarja
3. Stojnice in možne predstavitve japonskih družabnih iger na slovenskih konvencijah
4. Načrti in ideje za tematske dogodke v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske
5. Manjša predavanja in delavnice skozi vse leto, npr. predavanja in delavnice o fansubbingu, azijskih družabnih igrah in kulturi itd.
6. Animoku Book & Manga Club: Goodreads skupina + literarna druženja
7. Animoku Admin druženja in udeležba različnih konvencij doma in v tujini

1) Preden se torej lahko lotimo organizacije kakršnihkoli rednih druženj in dogodkov, potrebujemo prostor, tako da je najprej tekla beseda o tem. (a) Ena izmed možnosti, ki se je omenjala, je ta, da delujemo pod okriljem društva Zlati Goblin. V tem primeru bi nam bili na voljo prostori v Vetrinjskem dvoru. (b) Druga možnost je še vedno Kulturni inkubator, čeprav naša kolegica Fluffy, ki ureja to možnost, še vedno ni dobila odgovora, pa tudi tamkajšnji prostori so sedaj nekoliko spremenjeni. (c) Tretja možnost pa je, da poskusimo skleniti kak dogovor z Zavodom Udarnik, kar pa bo vsekakor zahtevalo dodatne sestanke tudi z vodstvom zavoda. (d) Skrajna sila pa je, da se naša neuradna skupina pretvori v bodisi zavod bodisi društvo, a po tehtnem premisleku v to smer najraje ne bi šli. To je tista zadnja možnost, ko se vse prejšnje ne bi tako ali drugače izšle, ampak smo glede tega, da se bo vsaj ena, optimistični.

2) V nadaljevanju je potekal pogovor o organizaciji anime/manga/knjižnega bazarja, kjer smo se najprej ukvarjali z vprašanjem kdaj. Predlogi so bili sledeči: (a) na Chibi Makkonu, (b) aprila na dnevih knjige ali (c) v mesecu maju. Za prvo možnost se je vsekakor treba obrniti na Makkonovce, medtem ko je slednji dve možno organizirati v lastni režiji pod okriljem kakšnega društva. Ko smo rešili to vprašanje, pa smo se lotili, kaj vse bi spadalo pod bazar. Tukaj smo prišli do sledečih ugotovitev: (i) manga/knjižni sejem, (ii) predavanja o mangah, azijskih knjigah in družabnih igrah ter azijskih kulturah, (iii) predavanje prevajalca japonskih knjig, (iv) okrogla miza o animejih, mangah in azijskih kulturah, (v) različne delavnice (origami, manga, japonske pismenke), (vi) bralni kotiček in (vii) po zaključku glavnega programa še kakšna projekcija igrane ali animejske adaptacije kakšne mange ali lahkega romana. Če se hočemo dogovoriti za prvo možnost, je vsekakor treba pohiteti.

3) Naslednja točka našega sestanka je bilo sodelovanje na različnih slovenskih konvencijah, kot so Chibi Makkon, Sejem stripov in družabnih iger Animé, GobliCon, Na meji nevidnega in Makkon. Tukaj smo se pogovarjali, kaj bi na teh konvencijah sploh počeli. Vsekakor smo se strinjali, da stojnica ne bi bila slaba ideja. Poleg tega pa bi na teh konvencijah lahko predstavljali različne azijske družabne igre (npr. koi koi, mahjong). Morda bi se dalo dogovoriti, da izvedemo o kakšni izmed teh družabnih iger tudi kratko predavanje.

4) Kar se tiče tematskih dogodkov, ki bi jih predlagali Veleposlaništvu Japonske v Sloveniji, pa bi zaenkrat izpostavili možnost dogodka "Dan mang", pri čemer bi bilo lepo, če bi se povabilo kakšnega japonskega avtorja na eni strani in kakšnega evropskega avtorja, na katerega je manga imela velik pliv (npr. Christina Plaka, Mikiko Ponczek ali Anika Hege), na drugi strani. Tako bi lahko obiskovalci na dogodku v dveh pogovorih s tema avtorjema dobili vpogled na to, kaj manga pomeni na Japonskem in kaj v Evropi ter kako je vplivala na evropske avtorje. Poleg tega bi na samem dogodku še bila lahko tudi različna predavanja, na primer o zvrsteh mang, o zgodovini mang, o stripu v Evropi, o primerjavi med mangami in evropskimi stripi itd. Spremljevalni program dogodka bi lahko vključeval tudi različne delavnice, kot so na primer igranje iger go in koi koi, origami delavnica in delavnica japonskih pismenk itd. Manjkati pa vsekakor ne smejo tudi stojnice, na katerih se bi prodajali mange in z japonsko, animeji in mangami povezana roba (figure, lončki, ure, majice). Vsekakor je ta dogodek še treba dodelati in vzpostaviti nek okviren program. Tekom tega tedna bomo predlog s programom posredovali Veleposlaništvu Japonske.

5) Govorili smo tudi o manjših posameznih predavanjih in delavnicah čez vse leto, na katerih bi predstavljali različne azijske družabne igre, ljubiteljsko podnaslavljanje in ljubiteljsko prevajanje mang. Morda bi celo lahko kdaj izvedli kakšno delavnico sinhronizacije kakšnega krajšega animeja. O teh manjših dogodkih se bomo vsekakor dogovarjali sproti.

6) Predzadnja točka pogovora je bil Animoku Book & Manga Club. Tukaj smo se najprej pogovarjali, ali bi bilo smiselno ustvariti Goodreads skupino, v kateri bi se pogovarjalo o mangah in knjigah v Sloveniji in v kateri bi se dogovarjali tudi za različna literarna druženja v živo oz. za t.i. literarne večere. Tako bi poleg rednih tedenskih druženj s projekcijami imeli tudi literarna druženja, ki bi morda lahko potekala vsak drugi teden. Vsakič bi lahko nekdo izbral knjigo ali mango, ki bo tema naslednjega druženja. Oseba, ki izbira, bi potem tudi vodila tisti literarni večer.

7) Zadnja točka pa so bili obiski različnih konvencij doma in v tujini ter Animoku Admin druženja. Kot skupina smo se odločili obiskati nekatere slovenske in tuje konvencije. Med slovenskimi so to Chibi Makkon, GobliCon, Sejem stripov in družabnih iger Animé, Na meji nevidnega in Makkon. V tujini pa se bomo vsekakor udeležili AkiCona v Gradcu, medtem ko je AniNite na Dunaju zaenkrat še pod vprašajem. Pojavila so se tudi razmišljanja o udeležbi konvencij na Hrvaškem, kakršne so na primer PandaKon, DraCon, Rikon in podobne. Kar pa se tiče Animoku Admin druženj, pa bodo potekala standardna druženja, kakršna so Animoku Tanabata, Animoku koruzni piknik in Animoku kostanjev piknik. Termini bodo seveda določeni naknadno.

To je zaenkrat vse, o čemer smo se pogovarjali. V kolikor še ima kdo kakšne ideje glede dogodkov, ki bi jih lahko predlagali Veleposlaništvu Japonske, naj kar napiše pod komentarje. Če bi kdo želel kakorkoli sodelovati, se nam tudi lahko javi na ZS na socialnem omrežju Facebook ali na animokuqk@gmail.com.