Jupiter v vzponu (2015)

Jupiter v vzponu (Jupiter Ascending) je zgodba o Jupiter Jones (Mila Kunis), ki sovraži svoje življenje, saj se preživlja s čiščenjem stanovanj in sekretov. Želi si, da bi bila kaj več. A pri vsem tem se ne zaveda, da se bo njena želja kmalu uresničila, saj dekle v resnici ni to, kar misli, da je. Tako ji nekega dne po življenju začno streči nezemeljska bitja, iz čigar krempljev jo reši čedni neznanec Caine Wise (Channing Tatum). Skupaj s Cainom se tako odpravi v širna prostranstva vesolja, da bi ugotovila, kdo ji sploh streže po življenju in zakaj. Na poti do resnice pa morata premagati številne ovire, če sploh želita preživeti.

Wachowskijeva (trilogija Matrica, Atlas oblakov) sta se po nekoliko resnejšem projektu odločila napraviti nekoliko lahkotnejšo znanstveno-fantastično avanturo, ki si elemente sposoja iz številnih drugih filmov, kot so na primer Zvezdne steze, Vojna zvezd in Štoparski vodnik po galaksiji, in animejev, pri čemer predvsem spominja na animejsko klasiko Nadia: The Secret of Blue Water. Čeprav so v filmu prepoznavne številne povezave z drugimi filmi, Jupiter v vzponu dejansko kar dobro deluje kot samostojen film, saj je v primerjavi z vso superherojsko znanstveno-fantastično navlako dejansko prava osvežitev, pa čeprav s številnimi napakami, za kar pa verjetno ne moremo kriviti Wachowskijev, temveč kar sam studio Warner, saj bi sodeč po nekaterih podatkih film moral biti dolgo skoraj tri ure, a ga je režiserski dvojec očitno moral oklestiti na znanstveno-fantastično romanco in tako odstraniti skorj tričetrt ure materiala.

Rezultat je torej romantična znanstveno-fantastična avantura, ki spominja na nekakšno vesoljsko lepotico in zver v dobesednem pomenu, saj je Caine nekakšen genetski križanec med človekom in volkom, pri čemer si režiserja nista mogla pomagati, da ne bi vključila številnih šal na ta račun, ki dejansko na nek banalen način delujejo, kot je treba. Tako jima uspe pretirano osladnost zapakirati v šaljive dialoge, ki gledalca hočeš ali nočeš nasmejijo. A ker je film oropan političnega ozadja in malce globljih spletk, dejansko med določenimi scenami zevajo prave pravcate črne luknje, ki na trenutke film delajo precej neumen.

Tudi Kuniseva v vlogi Jupiter Jones deluje nekoliko pretirano naivna, saj nasede skoraj vsakršni ukani, kar sčasoma postane zelo moteče, glede na to, da je konec koncev naslovna junakinja in bi gledalec od nje pričakoval, da napravi kaj koristnega, ne pa da je ves čas dekle, ki ga je treba rešiti. Tatum kot Caine Wise je zabaven in brutalen hkrati - pravi alfa samec, prav tako pa je svoje delo solidno opravila stranska igralska zasedba, med katero najdemo tudi Seana Beana (ali tokrat preživi ali umre, se raje prepričajte kar sami) in dobitnika Zlatega globusa Eddieja Redmayna.

Če je torej sama zgodba zbanalizirana na preprosto vesoljsko romanco, pa je film vsekakor prava vizualna poslastica, saj sta Wachowskijeva uspela ustvariti vizualno neverjeto vesolje z napetimi vesoljskimi bitkami in zanimivimi planeti, ki znajo biti še toliko bolj zastrašujoči po žetvi, ko jih oropajo vsega človeškega življenja.

Poleg tega je treba pohvaliti številne reference na težave sodobne družbe, pri čemer je vredno izpostaviti predvsem birokratske težave, ki znajo predstavljati pravo nočno moro. Scene na birokratskem planetu so predstavljene zelo asterixovsko (tisti nekoliko starejši se boste še spominjali, kako sta Asterix in Obelix prehodila rimljanski urad za nekaj kosov papirja, ko sta že skoraj izgubila živce) in na trenutke spominjajo celo na Štoparski vodnik po galaksiji. Prav tako je v filmu moč zaznati kritiko človeškega hlastanja po dobrinah, saj je v filmu edina dobrina, ki je neprecenljiva, čas, podobno kot v današnjih časih nafta.

Jupiter v vzponu sicer ni odlična znanstveno-fantastična vantura, kakršna bi lahko bila, vendar je zastavljena dovolj ambiciozno, da se lahko uvrsti nekoliko nad povprečje hollywoodskih znanstveno-fantastičnih uspešnic, ki so te dni tako ali tako prenasičene z Marvelovimi in DC-jevimi superheroji. Vsekakor je treba biti hvaležen Wachowskijema, da nam občasno še servirata nekoliko raznolike znanstveno-fantastične poslastice, pa čeprav so na trenutke malce preambiciozno zastavljene. Jupiter v vzponu nam sicer ne ponudi nič novega, a odkrito rečeno vseeno služi svojemu namenu, ki je zabavati gledalca in mu ponuditi vizualno poslastico, ki ga bo kljub vsem napakam prikovala na sedež.

OCENA: 6,5/10