Iron Man (Robert Downey Jr.), Hulk (Mark Ruffalo), Thor (Chris Hemsworth), Stotnik Amerika (Chris Evans), Hawkeye (Jeremy Renner) in Črna vdova (Scarlett Johansson) se vračajo v drugem skupnem filmu o Maščevalcih. Tokrat se soočajo z nadvse bistro umetno inteligenco, poznano pod imenom Ultron (James Spader), ki sta jo ustvarila Banner in Stark, da bi obvarovala človeštvo, a se je izkazalo, da ima Ultron povsem druge namene, saj hoče človeštvo popolnoma iztrebiti.
Tako kot pri prvih Maščevalcih je tudi tokrat režijsko krmilo prevzel Joss Whedon (Firefly, Serenity), a mu je več kot očitno uspeh prvega filma preveč stopil v glavo, saj je v tem drugem filmu istočasno preveč in premalo vsega. Medtem ko je prvi film uspel najti pravo mero vsega za dobro pripoved, deluje ta del, kot da so si scenaristi zgodbo izmišljali kar sproti, saj nima ravno nekega repa in glave, a kljub vsemu mu uspe najti tisto bistveno rdečo nit, ki privede zgodbo od začetka do konca.
Pa si poglejmo nekaj bistvenih težav Ultronove dobe. Najprej je tukaj res preveliko število likov, ki iz minute v minuto narašča. Ker je to Whedonu ušlo iz rok, je na koncu izpadlo, kot da bistveno pozornost posveča zgolj enemu liku - Hawkeyeu. Tako gledalec ob ogledu dobi občutek, kot da ne gleda film Maščevalci: Ultronova doba, temveč v bistvu film o Hawkeyeu, v katerem so vsi ostali Maščevalci zgolj stranski liki.
Ultron je sicer dober negativec, vendar je istočasno prednost in slabost filma. Kot večina negativcev v Marvelovem vesolju je tudi Ultron zelo nedodelan. James Spader mu je s svojim glasom sicer uspel dati določeno mero karizme in zastrašujočega učinka, ki pa zaradi komičnih enovrstičnic, katere kar prevečkrat pridejo iz njegovih ust, skoraj popolnoma zvodeni. Poleg tega je tudi njegov cilj za uničenje človeštva privlečen malce za lase. Očitno pri Marvelu enostavno ne znajo ustvariti nobenega zares odličnega negativca z izjemo Lokija, ki pa ga žal ne moremo ravno smatrati kot zlobneža, temveč nekaj veliko kompleksnejšega. Žal ga v tem filmu ni, da bi rešil dan.
Še ena minus točka za film je Vision (Paul Bettany), saj je enostavno tisti dodaten lik, ki je vsekakor preveč. Podobno kot je Sam Raimi na silo vstavil Venoma v film Spider-Man 3, je tudi Whedon naredil podobno napako z Visionom, saj je popolnoma nepotreben dodatek. Ne ravno nepotreben dodatek pa sta Scarlet Witch (Elizabeth Olsen) in Quicksilver (Aaron Taylor-Johnson), vendar pa sta tako zelo nedodelana, da se na trenutek zdita res nepomembna za film. Whedon bi enostavno lahko malce več pozornosti posvetil njunemu ozadju oz. njuni preteklosti, da bi gledalci lažje razumeli njuno odločitev za sodelovanje z Ultronom.
Tudi glasbena podlaga ni ravno tako udarna, kot je bila v prvih Maščevalcih, pa čeprav sta Brian Tyler in Danny Elfman skušala kar se da dobro izkoristiti odlični repertoar mojstrskega Alana Silvestrija, ki je poskrbel za glasbo v prvem filmu. Žal jima je to le deloma uspelo.
Vizualni učinki so, kot se spodobi za večino hollywoodskih instant izdelkov, vsekakor odlični, a kaj ko zaradi tega trpi zgodba, ki jo dandanes le redkokdaj dobiš v filmih, ki prihajajo iz zahodnjaške filmske Meke. Tudi 3D je za ta film navadna potrata, saj drugega razen globine tako ali tako ne dobiš za tisti dodaten denar. Če imate torej možnost, si zadevo vsekakor raje oglejte v 2D, saj ne boste zamudili nič pomembnega, pa še denar boste privarčevali.
A vsem napakam navkljub je Ultronova doba vseeno zabaven izdelek, pri katerem se boste vsekakor kratkočasili, saj kljub vsem luknjam v zgodbi nudi odlično zabavo z povsem nezahtevnimi enovrstičnicami, katere je nudil tudi prvi film, le da je njihov izkoristek tokrat nekoliko slabši. Če vas torej ne moti ogled skoraj dve uri in pol dolgega dražilnega napovednika za prihajajoče Marvelove filme, potem je to vsekakor film za vas. Vsekakor gre za zabavno avanturo, ki pa žal že naslednji trenutek potone v pozabo.
OCENA: 6,5/10
Ni komentarjev:
Objavite komentar