Moja obilna grška poroka (My Big Fat Greek Wedding) je bila presenetljiva uspešnica leta 2002, ki je gledalcem prvič predstavila zelo obsežno grško družino Portokalos. Zgodba se je osredotočala na takrat 30-letno hčerko Toulo (Nia Varadalos), ki je delala v družinski restavraciji Plesoči Zorbas in ki se je zaljubila v mladega postavneža Iana Millerja (John Corbett). Edina težava je bila, da John ni bil Grk, kar je pri očetu Gusu (Michael Constantine) sprožilo neodobravanje te romance. A na koncu se je vse srečno izšlo in oče se je moral sprijazniti z dejstvom, da bo v družino moral sprejeti zeta, ki ni Grk. Nadaljevanje se dogaja štirinajst let kasneje. Toula in Ian imata zakonske težave, njuna hčerka Paris (Elena Kampouris) zaključuje srednjo šolo, ampak celotna grška družina si je še vedno zelo blizu. Nekateri bi rekli, da celo malce preblizu. Toula še vedno dela v družinski restavraciji, Ian pa je ravnatelj na šoli in ves čas pazi na hčerko. Toula in Ian pa nimata edina težav, tudi Gus in Maria (Lainie Kazan) jih imata, saj se je izkazalo, da njun petdeset let trajajoči zakon ni veljaven.
Vardalosova, Corbett, Constantine, Kazanova in celotna druščina iz izvirnika se vrača tudi v drugem delu, v katerem se jim je pridružila tudi mlada Kampourisova kot Ianova in Toulina hčerka Elena. Kemija med vsemi liki še vedno deluje, tako da nam celotna zasedba pričara nek nostalgičen občutek. Po 14 letih se v družini Portokalos ni prav nič spremenilo. Gus je še vedno obseden s svojim poreklom in sedaj namesto Touli teži njeni hčerki, naj si najde grškega fanta, teta Voula (Andrea Martin) pa še vedno prava gobezdavka, ki radodarno deli takšne in drugačne nasvete brez vsakršnega sramu.
Komedija je sicer zelo stereotipična, vendar tako kot v prvem delu so tudi v tem nadaljevanju ti stereotipi namerni. Vardalosova, ki je spisala tudi scenarij, nam tako servira številne šale glede grških stereotipov, ki še vedno delujejo, vendar žal niso več tako zelo sveže, kot so bile nekoč. Večkrat se zgodi, da imamo občutek, kot da je neka šala bila uporabljena že v prvem delu ali da se določene šale morda malce preveč ponavljajo. Svežina vsekakor nekoliko peša, vendar je film vseeno še dovolj zabaven, da gledalec znova vzljubi to grško družino, čeprav bi nekatere člane včasih najraje močno udaril po glavi. Vsekakor pa je treba pohvaliti neverbalni humor, ki ga v film odlično vpelje Bess Meisler kot Mana-Yiayia, kateri so ustvarjalci tokrat celo namenili nekoliko več pozornosti.
Čeprav se bo nekaterim film zdel nekoliko preveč pocukran in simplističen, je treba poudariti, da prvi del ni bil prav nič drugačen. Morda smo ga ravno zaradi te lahkotnosti tudi vzljubili. Nekateri nadaljevanju očitajo, da je preveč podoben prvemu delu, ampak to ni nič slabega. Režiser Kirk Jones (Nanny McPhee, What to Expect When You're Expecting), ki je zamenjal Joela Zwicka, je torej raje izbral tisto varnejšo pot in se držal uspešnega recepta izvirnika. Čeprav je s tem izgubil nekaj izvirnosti, je film še vedno dovolj svež in zabaven, da gledalcu vzbudi željo po še kakšnem nadaljevanju.
Moja obilna grška poroka 2 (My Big Fat Greek Wedding 2) nikakor ni popolna komedija, saj se ne razlikuje od podobnih izdelkov o različnih narodnostnih skupinah v ZDA in Kanadi. Prvi del je vsekakor boljši izdelek, vendar je nadaljevanje na primer boljše od filma Mambo Italiano, ekvivalenta, ki govori o italijanski družini v Kanadi, ter ima svoje čare, saj so tematike, ki jih obravnava na humorističen način, vsakodnevne in se gledalec z njimi lahko zelo hitro poistoveti. Njegovo bistvo pa je družina, katero kuje v zvezde in jo istočasno tudi kritizira. Morda je prvi del ravno zaradi tega bil takšna uspešnica, saj je obravnaval družinske in medkulturne težave na zabaven in osvežujoč način. Tudi drugi del je v tem pogled podoben, le da je nekoliko manj osvežujoč.
Če torej iščete dobro uro in pol trajajočo medkulturno zabavo, ki gledalcu nudi obilico smeha, čeprav šale niso najbolj sveže, potem vam film vsekakor priporočam, saj boste kljub njegovim napakam uživali. Tisti malce zahtevnejši pa boste verjetno našli malce preveč podobnosti z izvirnikom. Morda je res zgolj kopija prvega dela, vendar takšno je tudi življenje, saj vsi stopamo po stopinjah naših staršev, iz katerih na določenem mestu želimo izstopiti. Nekaterim to uspe, spet drugi pa tudi po več letih stagnirajo na enem in istem mestu. Nikar vas negativne kritike naj ne ustavijo od ogleda, saj ima film še vedno dovolj esence, da vas bo pritegnil. Privoščite si torej to grško baklavo, ki je še vedno okusna.
OCENA: 7/10
Ni komentarjev:
Objavite komentar