Alita: Bojni angel (Alita: Battle Angel) je igrana adaptacija kiberpunkovske, distopične mange izpod rok mangakaja Yukitoja Kishiroja, ki sta jo zasnovala producent James Cameron (Terminator 2: Judgement Day, Titanic) in režiser Robert Rodriguez (El Mariachi, Desperado). Ker so produkcijo pestile številne težave in je sam termin izida bil prestavljen kar dvakrat, je bilo jasno, da se bo med animejskimi oboževalci in oboževalci mang porajal skepticizem, saj je konec koncev to še ena izmed hollywoodskih adaptacij vzhodnjaške literature. Sicer težko verjamem, kar bom napisal, ampak je treba priznati, da je hollywoodska adaptacija mange Gunnm, kakršen je naslov te mange na Japonskem (v angleščini se naslov glasi Battle Angel Alita) v bistvu ena boljših adaptacij, kar se tega tiče. To sicer ob zmazkih, kot so Dragon Ball Evolution, Kite, Ghost in the Shell, Death Note ter podobne adaptacije, ne pove veliko, tako da je treba vse to podkrepiti še s tehtnimi argumenti.
Roboti, androidi, bionični udi, veliki bojni roboti in še marsikaj so tipični prepoznavni znaki številnih znanstveno-fantastičnih mang, ki na trenutke znajo mejiti že na prave filozofske teorije, saj so njihove zgodbe pogosto prepletene z globokimi vprašanji o eksistenci, morali, človečnosti umetne inteligence itn. Kot se za hollywoodski spektakel spodobi, je ta oropan skoraj vsakršnega koščka globlje filozofije, vendar jo Cameron in Rodriguez nadomestita z drugimi vprašanji, v zametkih pa celo ohranita nekaj globine mange, čeprav sta v prvi meri v ospredju romantična zgodba in sapojemajoči akcijski prizori, prepleteni s skoraj realistično računalniško animacijo, tako da je film v bistvu vizualna poslastica. Na trenutke celo zasledimo tridimenzionalne učinke, vendar je treba poudariti, da je 3D tehnologija zelo slabo izkoriščena, tako da nikakor ni nuja, da si film ogledate v 3D različici.
Posamezni karakterji v zgodbi so solidno razviti, vendar je jasno, da je osrednja zvezda zgodbe ravno Alita, ki jo odlično upodablja Rosa Salazar (
Maze Runner: The Scorch Trials,
Bird Box). Čeprav sem osebno bil zelo skeptičen glede teh velikih, računalniško animiranih oči, se je izkazalo, da so v bistvu velik adut, saj izražajo čustva do potankosti in naredijo Alito bolj človeško, od katerega koli drugega lika. Tudi Christoph Waltz (
Django Unchained), Jennifer Connelly (
Blood Diamond) in Mahershala Ali (
Green Book) so svoje vloge odigrala spodobno in svojim likom dali dodatno globino, čeprav je treba priznati, da je slednji popolnoma neizkoriščen, kot "kvazi" glavni negativec.
Med najopaznejše pomanjkljivosti filma, ki so hkrati prednost in ovira, pa vsekakor spadata predstavitev in razvoj Alitinega ljubezenskega interesa Huga (Keean Johnson). Po eni strani je sama romanca vpeljana zelo posiljeno, po drugi pa je služila kot Alitino soočanje z različnimi čustvi od ljubezni preko sovraštva do obžalovanja in maščevanja. To torej pomeni, da je ta lik služil zgolj kot dodatek k razvoju Alite. To bi se vsekakor dalo rešiti bolje in na izvirnejši način, kot se je tega lotil Rodriguez. Poudariti pa je treba še en lik, ki je prav tako neizkoriščen. Ta lik je Nova (Edward Norton), ki se ves čas pojavlja v različnih podobah, saj se lahko manifestira v umih posameznikov. Razlog za to neizkoriščenost verjetno leži v dejstvu, da je celoten film zasnovan kot uvodno poglavje v načrtovano franšizo, kar pe se lahko kaj hitro izkaže za dvorezen meč.
Tudi distopičen svet, ki nam ga predstavita Cameron in Rodriguez, je vse prej kot distopičen in temačen, kakršen je v mangi in animeju. Ves dnevni vrvež in celotno dogajanje v posamezni kotičkih mesta sta prej podobna dogajanju v kakšnem sodobnem velemestu kot pa neki postapokaliptični družbi. V primerjavi z mango je ta distopičen svet kot sprehod po parku, in to ne
Jurskem parku, kjer bi te požrli dinozavri, ampak mariborskem mestnem parku. Tukaj se več kot očitno odraža kritika sodobne družbe, ki kritizira onesnaževanje in prenasičenost našega planeta. James Cameron je tukaj v scenarij očitno vključil nekaj svojih tipičnih naravovarstvenih prijemov, ki jih je v velikem obsegu uporabil že v svoji uspešnici
Avatar.
Čeprav je torej znanstveno-fantastična avantura
Alita: Bojni angel oropana globine in razsežnosti, ki smo je deležni v mangi, je kljub vsem napakam treba priznati, da je nadvse zabavna toboganska vožnja, katere glavni atrakciji sta torej računalniška animacija in zelo karizmatičen ter prisrčen osrednji lik. Čeprav Hollywood čaka še zelo dolga pot, kar se tiče adaptacij animejev in mang, pa smo po dolgem času lahko vsaj malo optimistični. Upajmo samo, da
Alita ni prej izjema kot pravilo. To pa bo vsekakor pokazal čas in nadaljnje adaptacije mang ter animejev. Temu se enostavno ne gre izogniti.
