Mamoru Hosoda je japonski režiser animiranih celovečercev, kot so Summer Wars (Samâ uôzu), Volčja otroka (Ookami kodomo no Ame to Yuki), Dekle, ki je skočilo skozi čas (Toki o kakeru shôjo) in Deček in zver (Bakemono no ko), ki se je s svojim novim projektom z naslovom Mirai (Mirai no Mirai) vsaj deloma vrnil k prej omenjenemu, zdaj že klasičnemu animeju Dekle, ki je skočilo skozi čas. V tej novi Hosodovi mojstrovini sledimo zgodbi fantka Kuna, ki je dobil sestrico Mirai. A ker je pred njo bil vajen vse pozornosti, je sedaj jezen na novo članico družine, do katere se vede zelo nesramno. Kmalu se dečku začnejo dogajati nenavadne stvari, saj se vsake toliko časa znajde v prihodnosti in preteklosti, obišče pa ga tudi starejša Mirai.
Kot je značilno za kompleksnejše japonske pripovedi, se vsi dogodki v animeju zdijo povsem naključni, vendar jih režiser na koncu poveže v čudovito celoto. Če zgodba že govori o potovanju skozi čas, je povsem smiselno, da bo časovno dogajanje nelinearno in bo skakalo iz enega časa v drugega oz. iz ene realnosti v drugo. Tukaj me je sicer anime malce spomnil na animirani celovečerec Napping Princess (Hirune-hime: Shiranai watashi no monogatari), le da se je tam glavni junakinji vse odvijalo v svetu sanj in se v drugačnih odtenkih odražalo v realnosti. Vsekakor je treba tudi pohvaliti režiserjev občutek za podrobnosti, saj ima v hiši Kunove družine vse nek globlji pomen, tako osebe in živali kot tudi predmeti in rastline.
Sam režiserjev slog pripovedovanja je naravnost čudovit in očarljiv, saj poleg fantastičnega zajema utrinke iz vsakdanjega življenja in zelo realistično prikazuje delovanje povprečne japonske družine. Tako so v dogajanje vključeni elementi, kot so ljubezen, ljubosumje, družinske vezi, iskanje pozornosti, očetovstvo, materinstvo itn. Te socialne oz. sociološke tematike režiser res odlično prepleta in jih razkriva skozi Kunovo čudežno potovanje skozi čas, na katerem spoznava različne vrednote in vrline, ki skozi avanturo začnejo vplivati nanj in spreminjati njegov odnos do dojenčice.
Mirai je tenkočutna fantazijska avantura prepletena z dramatičnostjo vsakdanjega življenja, ki vsekakor očara s svojimi prisrčnimi in večplastnimi liki, nenavadnimi pripetljaji in svojo večplastno sporočilnostjo. Hkrati pa nudi tudi vizualno prijeten animacijski slog, ki prepleta klasično animacijo z računalniško. Zadnje čase je vse preveč animejev, kjer so odstopanja med računalniško in klasično animacijo preveč vidna, ampak Hosoda oboje uspe uspešno zliti v prelepo animacijo, ki nas hkrati vrača v animejsko preteklost in nam omogoča vpogled v prihodnost japonske animacije.
Brez dvoma lahko trdimo, da se režiser Mamoru Hosoda uvršča med animejske virtuoze, kot sta žal že pokojna Satoshi Kon, poznan po animirani mojstrovini Tokijski botri (Tôkyô goddofâzâzu), in Isao Takahata, poznan po tenkočutnem animeju Grob kresnic (Hotaru no haka) ter kot soustanovitelj studia Ghibli, ter Hayao Miyazaki in Makoto Shinkai, še eden sodobni mojster, katerega zadnji anime Tvoje ime (Kimi no na wa) je na japonskem podiral rekorde.
Ta animirani celovečerec je vsekakor prvorazredna animejska poslastica, ki vas nasmeji, prikliče solze na vaše oči in vas z vsakim kadrom posrka v samo dogajanje na velikem platnu. V Sloveniji so animeji v kinodvoranah prava redkost, tako da nikar ne zamudite te priložnosti, da si ogledate res kakovostno animacijo na velikem platnu. Zagotovo vam ne bo žal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar