Režiser Christopher Nolan se z znanstveno-fantastičnim vohunskim trilerjem Tenet vrača na velika platna v velikem slogu. Zgodba filma se osredotoča na nenavadno zagonetko, ki se odvija skozi dve različni časovni liniji - tisti, ki poteka naprej, in tisti, ki poteka vzvratno, in od katere je odvisna usoda celotnega sveta.
Sam film je zelo enigmatično zasnovan, tako da od gledalca zahteva res vsak trenutek pozornosti. Igralska zasedba, ki vključuje imena, kot so John David Washington (BlackKklansman), Robert Pattinson (The Lighthouse), Kenneth Branagh (Murder on the Orient Express), Elizabeth Debicki (Widows), Michael Caine (The Dark Knight) in Aaron Taylor-Johnson (Kick-Ass), je tudi zelo obetavna in opravi svoje delo odlično. Še posebej dobra je dinamika med Washingtonom in Pattinsonom. Ampak kljub vsej tej ambicioznosti in napetosti pa si gledalec na trenutke nikakor ne more pomagati, da ne bi pomislil, da je večina karakterjev vseeno nekoliko odtujenih oz. oropanih človečnosti.
Nolan je poskrbel tudi za to, da je film prava vizualna poslastica, saj sočasni prikazi dveh časovnih linij prikazujejo res edinstveno dogajanje, sam inverzni svet pa je tudi resnično dosledno prikazan in zahteva veliko filmske magije s posebnimi učinki, vzvratno se gibajočimi kadri in še čem. Sama ideja potovanja skozi čas Nolanu nikakor ni tuja, saj se je z njo soočal že v filmu Medzvezdje (Interstellar). Pravzaprav bi lahko rekli, da je Tenet v bistvu Nolanov "best-of" film, saj vsebuje prvine iz vseh njegovih dosedanjih filmov. Tako smo se z obratnim odvijanjem dogodkov že srečali v njegovem filmu Memento, z grožnjo o vojnem stanju pa nas je na primer strašil že s filmom Dunkirk. Zlikovca, ki mu ni mar za materialno, pa nam je predstavil v odličnem Vitezu teme (The Dark Knight) z Jokerjem.
Tenet je tako najbolj nolanovski film izmed vseh, in sicer v slabem in dobrem pomenu besede. Sama zgodba, vizualna podoba in sporočilnost filma so vsekakor dodelani do potankosti, ampak, kot sem že omenil, bi lahko vseeno še malce več pozornosti posvetil samim likom, ki za razliko od osrednjega tandema enostavno delujejo nekoliko prazno.
Kljub vsem pomanjkljivostim še vedno gre za vrhunski izdelek in verjetno enega izmed boljših filmov letošnjega leta, ampak žal smo od Nolana vajeni bistveno več, saj je s svojimi predhodnimi izdelki postavil res visoke mejo, ki je tokrat ni uspel preseči, ampak le za las. Film je vsekakor vreden ogleda, odlična glasbena podlaga Ludwiga Göranssona (Black Panther, The Mandalorian) pa še dodatno popestri dogajanje. Ogled vsekakor priporočamo.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar